Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev, ki ga upravljajo naložbeni strokovnjaki družbe za upravljanje. Pravne in fizične osebe naložijo svoj denar na račun vzajemnega sklada. S tako zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji: domače in tuje delnice, obveznice, zakladne menice in drugi vrednostni papirji.
Za naše vlagatelje je glavna prednost krovnega sklada neobdavčen prehod med podskladi v okviru Krovnega sklada PSP. Do ustanovitve krovnega sklada, se je vsak prenos med skladi znotraj družbe za upravljanje štel kot obdavčljiva prodaja. Davek na kapitalski dobiček se bo plačal ob končni prodaji enot premoženja podsklada. Krovni skladi s svojo fleksibilnostjo prinašajo določene prednosti predvsem v kriznih časih. Naš portfelj lahko tako prilagodimo dogajanju na borznih trgih in naložena sredstva, po potrebi, prenesemo iz tveganih delniških podskladov v manj tvegane obvezniške podsklade. Prednost ustanovitve krovnega sklada vidimo tudi v možnosti poenostavljenega ustanavljanja novih podskladov in tako v večji izbiri podskladov z različno naložbeno politiko. Vsak vlagatelj si lahko izbere več podskladov z različno naložbeno politiko in tako razporedi tveganje, ki ga je pripravljen sprejeti.
Družba za upravljanje (DZU) je gospodarska družba, ustanovljena v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. DZU upravlja vzajemne sklade in investicijske družbe. Za svoje storitve je upravičena do upravljalske provizije.
Prednosti varčevanja v vzajemnih skladih: Ker sredstva niso vezana, jih lahko dvignete kadarkoli. Varčujete lahko po svojih zmožnostih. Za varnost premoženja je dobro poskrbljeno: sredstva so razpršeno naložena v različne vrednostne papirje. Vlagatelju ni potrebno spremljati dogajanja na borzi, to zanj opravljajo usposobljeni strokovnjaki. Vlagatelj lahko vsak trenutek izračuna vrednost svoje vloge.
Vzajemni skladi so namenjeni vsem, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želite sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi, temveč to prepuščate strokovnjakom
Denar svojih vlagateljev vzajemni sklad nalaga v domače in tuje vrednostne papirje ter bančne depozite. Naložbena politika (in s tem tudi pričakovana stopnja tveganja) vsakega vzajemnega sklada je natančno določena v njegovem prospektu in pravilih.
Sredstva, naložena v vzajemni sklad, so varna. Naložena so v različne naložbe in prav razpršitev sredstev v različne vrednostne papirje zmanjšuje tveganje vlagatelja. Poslovanje družb za upravljanje nadzirajo Agencija za trg vrednostnih papirjev, banka skrbnica vzajemnega sklada ter neodvisni revizorji.
Čisti dobiček, ki ga ustvari vzajemni sklad, se dnevno pripisuje k VEP. Vlagatelj ustvarjeni dobiček realizira ob prodaji investicijskega kupona v obliki kapitalskega dobička zaradi povečanega VEP vzajemnega sklada.
Vlagatelj lahko kadarkoli zahteva izplačilo investicijskega kupona sklada in sicer delno ali v celoti. Pri enkratnem izplačilu se imetniku investicijskega kupona odkupujejo enote premoženja sklada po neznani vrednosti. Zahtevek za izplačilo prejet na določen obračunski dan se preračuna v enote premoženja po VEP izračunani na naslednji obračunski dan. Pri obročnem izplačevanju se odkupna vrednost premoženja ugotovi en delovni dan pred dnevom izplačila. Vlagatelj, ki želi izstopiti, mora zahtevek za izplačilo poslati na sedež družbe za upravljanje in ta mu privarčevana sredstva izplača najkasneje v roku petih delovnih dni od prejema zahtevka za izplačilo.
Investicijski skladi se v osnovi delijo v: odprte investicijske sklade in zaprte investicijske sklade. Vzajemni sklad ni pravna oseba, ampak je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje. Je odprta oblika investicijskega sklada, kar pomeni, da lastnik investicijskega kupona lahko kupon kadarkoli proda vzajemnemu skladu in na ta način izstopi iz sklada. Vzajemni skladi izdajajo investicijske kupone ob vsakokratnem novem vplačilu denarja in jih zmanjšujejo ob vsakokratnem izplačilu. Investicijska družba je posebna vrsta sklada, ki je organizirana kot delniška družba. Gre za zaprto obliko investicijskega sklada, kar pomeni, da delnic ni moč prodati nazaj investicijski družbi. Delnice se lahko prodajo le na sekundarnem trgu po tržni ceni, ki se oblikuje na osnovi ponudbe in povpraševanja po delnici na prostem trgu.
Za informacije glede prodaje ali nakupa vrednostnih papirjev se morate obrniti na katerega izmed borznih posrednikov pri borznoposredniških hišah ali bankah.
KDD posreduje delniško knjigo oziroma register imenskih vrednostnih papirjev na podlagi podpisane zahteve, ki vsebuje potrebne podatke. Zahtevo lahko pošljete po pošti na naš naslov, KDD, d. d., Tivolska 48, 1542 Ljubljana, ali po faksu 01 307 35 07 01 307 35 07 ali e-pošti, če je podpisana zahteva skenirana in poslana v priponki. Po prejemu zahteve vam KDD izstavi ponudbo z nadomestilom za storitev, in ko ponudbo poravnate, prejmete zahtevano delniško knjigo v obliki, kot jo naročite. Višina nadomestila je objavljena v Tarifi KDD (22. in 23. člen).
Zahteva je enaka kot za izpis stanja, samo da v primeru, da na računu nimate vrednostnih papirjev oziroma v registru niste vpisani kot imetnik vrednostnih papirjev, KDD za to storitev ne zaračunava nadomestila.
V skladu z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (glejte ZNVP, 84. člen) so podatki v delniški knjigi oziroma registru imenskih vrednostnih papirjev javni (razen podatka o enolični identifikacijski številki imetnika, torej EMŠO) in jih mora KDD na zahtevo posredovati. In če ste med imetniki vrednostnega papirja, katerega delniško knjigo nekdo zahteva, ta oseba iz delniške knjige izve, koliko vrednostnih papirjev izdajatelja posedujete in vam lahko pošlje ponudbo za odkup. Pri tem je pomembno razlikovati, da nihče razen upravnih organov ob vodenju postopka proti imetniku ne dobi vpogleda na račun imetnika vrednostnih papirjev; to pomeni, da ne more izvedeti, katere in koliko vrednostnih papirjev ima določen imetnik, razen imetnik sam. Ukrepanje glede tega, da osebe podatke iz delniških knjig uporabljajo za neposredno trženje svojih storitev, ni v pristojnosti KDD.
Ker sodišče o dedovanju vrednostnih papirjev ne obvesti KDD, jim morate poslati zahtevo s podatki o zapustniku in dediču oziroma dedičih ter priložiti original sodnega sklepa o dedovanju.