Pogoji, ki jih je nova uprava NKBM postavila za kandidate novega Nadzornega sveta so očitno pisano na kožo za vnaprej znan scenarij. Male delničarje, ki nas je nekaj manj kot 100.000, nekdo več kot očitno ne želi imeti pri nadzoru poslovanja NAŠE banke. Še več. Aleš Hauc je celo napovedal, da se s preteklostjo ne bo ukvarjal. O tej temi je včeraj razpravljal tudi naš strokovni svet. Ugotovil je, da bomo svojo pravico lahko iskali zgolj na ulicah, kar z drugimi besedami pomeni - z zbiranjem potrebnih podpisov na stojnicah, posledično pa s pozivom vsem malim delničarjem k združeni bitki po sklicu referenduma. Prepričani smo, da se bo vsaj polovica malih delničarjev (potrebnih bo 40.000 podpisov) odzvala na naš dopis in nas pri naših prizadevanjih podprla. Gre za naš denar, ki smo ga pošteno naložili v veri in upanju, da bodo z njim pametno gospodarili. A se je kot vse kaže naša naložba preobrnila v nočno moro...

Mercator ima od petka šest novih nadzornikov: Mateja Lahovnika, nekdanj ega gospodarskega ministra, članici uprave Pivovarne Laško Marjeto Zevnik in Mirjam Hočevar, dva unicreditovca - prokuristabanke Roka Rozmana in predsednika uprave zagrebške zavarovalnice Allianz Borisa Galiča - ter Zdenka Podlesnika (šefa Mure pred njenim propadom). Zdaj, ko imajo lastniki organe upravljanja pod nadzorom, je to le še razlog več za prodajo. Ker ne morejo uresničevati delničarskih pravic, denarja za prevzem pa nimajo, bi jim ostala le ena možnost, ki jo nalaga zakon: prodaja delnic. V našem Zavodu smo vsekakor zaskrbljeni, ker to posledično lahko pomeni zmanjšanje vrednosti delnice.

Nezaslišano. Pivovarna Laško in Unicredit banka, najbolj goreča zagovornika prodaje Mercatorja Agrokorju Ivice Todoriča, imata od včeraj v rokah vse vzvode odločanja v največji slovenski gospodarski družbi. Z asistenco družbe za upravljanje NFD Stanislava Valanta ter ljubljanskega odvetnika Bojana Pečenka, kije še pred oddanimi glasovi delničarjev vizionarsko vedel, kakšen bo izid glasovanja, sta Unicredit in Pivovarna Laško na skupščini prepričljivo uveljavili svojo voljo, zamenjali celotni nadzorni svet ter s spremembo statuta bistveno omejili pooblastila bodoči upravi. Za novo presenečenje je nato poskrbel kar Zdolšek, ki je mesto v nadzornem svetu najprej zagotovil Mateju Lahovniku. Dejstvo je, da je Lahovnik v svoji karieri zamenjal že več političnih polov, tokraten predlog za njegovo imenovanje pa poznavalci razmer pripisujejo dogovarjanju predsednika uprave Pivovarne Laško Dušana ...

Čeprav Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) zahteva takojšnji sklic skupščine Nove KBM, na kateri naj bi lastniki zamenjali vse nadzornike, nadzorni svet pod vodstvom Dušana Jovanoviča nadaljuje postopek imenovanja nove uprave. Po neuradnih napovedih naj bi banko vodil Aleš Hauc, ki je tudi prejel vabilo nadzornikov za prevzem te funkcije in je že napovedal, da ga takšen izziv privlači. Hauc vsekakor uživa podporo vladne koalicije, toda največje vprašanje je, koliko časa bo v nadzornem svetu Dušan Jovanovič, ki je znan zagovornik potez bivšega predsdnika uprave Matjaža Kovačiča. Slednji namreč iz povsem neznanih razlogov (ali pač?) ne želi razkriti resnico poslovanja NKBM izpod taktirke Kovačiča. A to si lahko privošči vse dotlej, dokler pač zakoni in pravna država ne delujeta. Torej, če bi kot prvi nadzornik NKBM odgovarjal s svojim premoženjem, mu zavlačevanje z odgovori n...

V Zavodu za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev in v Društvo MDS se žal ne moremo znebiti grenkega občutka, da bi v primeru enotnega (solidarnega) nastopa slovenske cerkve bil možen drugačen konec finančne kalvarija Mariborske nadškofije. Da je temu morda tako nakazuje tudi javna izjava Marjan Turnšek, mariborskega nadškofa, ki je 15.02.2012 med drugim dejal : Prizadetim malim delničarjem bi lahko bila škoda povrnjena le, če bi se sistem rešil, zato smo vse napore vlagali v rešitev celotnega sistema. V ta namen smo se srečali s predstavniki malih delničarjev in jim predstavili naše napore in predloge rešitev, ki so jih pripravili naši zunanji in notranji svetovalci. Žal teh predlogov vse banke niso sprejele, temveč so rešitev pogojevale z dokapitalizacijo, ki pa je Nadškofija ni zmogla. Zato smo iskali vlagatelja, vendar se je žal postopek ustavil pri zahtevanih garancijah....Iz te izjave nadšk...

Članek v današnjem Večeru "Deset milijonov iz NKBM izginilo v Zadru" prinaša le del zgodb, na katere smo v našem Zavodu opozarjali že pred leti. Še več. Uprava NKBM je predsednika Sveta zavoda Stojana Auerja celo tožila zaradi obrekovanja. Tožbo so sicer gladko izgubili, postavlja pa se vprašanje, koliko let je potrebnih, da se glede na dejstva, na katere smo opozarjali, zganejo tisti, ki so za preverbo nepravilnosti, pristojni. V kolikor se bo dokazalo, da so nepravilnosti v upravi Matjaža Kovačiča zares bile, bomo škodo nosili predvsem mi, lastniki delnic NKBM. Sicer pa, ali ni sedaj čas, ko bomo lahko upravičeno zahtevali tudi našega predstavnika v Nadzornem svetu NKBM? Link: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012020205742932

Največji poraženci včerajšnje skupščine Pivovarne Laško so bržčas tisti delničarji, ki so na na njej pričakovali pojasnila o prodaji deleža v Mercatorju Agrokorju, in Nova Ljubljanska banka (NLB). Predsedujoči skupščini Stojan Zdolšek je namreč včeraj v kali zatrl vse poskuse razprave o poslu, ki naj bi domači pivovarski skupini po zatrjevanju njenega generalnega direktorja Dušana Zorka prinesel 194 milijonov evrov kupnine, pri čemer ni natančno jasno, ali in kdaj naj bi jo ta prejela. Potem ko je k besedi pripustil le Vinesha Kario, predstavnika družbe ING, ki svetuje konzorciju prodajalcev Mercatorja, je Zdolšek točko na hitro sklenil. Pri tem je dejal le, da "je šlo le za seznanitev delničarjev", čeprav je predlagani sklep poleg seznanitve eksplicitno omenjal tudi soglasje skupščine in dopustil tudi možnost spreminjanja prodajne cene po pogodbi.

Neporavnane mesečne obveznosti podjetij so decembra lani prvič presegle 600 milijonov evrov in to kljub znižanju števila neplačnikov. Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve Ajpes je decembra 5430 pravnih oseb iz naslova sodnih sklepov o izvršbi, iz naslova davčnega dolga in stroškov davčne izvršbe ter zakonite preživnine ali odškodnin za škodo dolgovalo že rekordnih 602,3 milijona evrov. Še vedno se znatno veča skupni dolg podjetij, zapadel več kot pol leta. Od šest mesecev do enega leta je decembra s plačilom obveznosti zamujalo skoraj 1200 podjetij, njihov skupni dolg pa je znašal 154,5 milijona evrov. Od enega do treh let čakajo upniki skupaj na plačilo skoraj 310 milijonov evrov terjatev, na plačilo blaga ali storitev, opravljenih pred več kot tremi leti, pa čakajo upniki skupaj na plačilo 28 milijonov evrov.

Ker bomo o nadaljevanju postopka za prodajo Mercatorjevega deleža sedaj odločali delničarji, bo skupščina vsekakor pestra. Sporna je šesta točka, ki govori o prodaji delnic v Mercatorju. Tako so se v Kapitalski družbi pritožili zaradi predlaganega sklepa, češ da je drugačen, kot so ga predlagali. Vseeno ostaja bistvo, da delničarji soglašajo s prodajo nekaj več kot 8-odstotnega deleža hrvaškemu Agrokorju. V Društvu malih delničarjev Pivovarne Laško pa so se odločili, da bodo na januarski skupščini podprli predlagane sklepe. V društvu poudarjajo, da za razliko od ostalih podobnih slovenskih združenj, zastopajo izključno interese malih delničarjev Pivovarne Laško. Njihov strateški interes je dolgoročen in stabilen razvoj družb Skupine Laško ter s tem plemenitenje premoženja, ohranjanje delovnih mest zaposlenih ter krepitev tržnega položaja. Po mnenju DMD zagovorniki n...

Štiri od petih novoustanovljenih podjetij elektrodistribucij nima pravne osnove, da bi odjemalcem poleg cene električne energije zaračunala tudi omrežnino. To jim lahko na računu za elektriko namreč zaračunajo le, če imajo za to sklenjeno pogodbo s Sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja (SODO). Ta pogoj pa trenutno izpolnjuje le družba gorenjskega distributerja, Elektro Gorenjska Prodaja, ne pa tudi Elektro Energija v lasti Elektra Ljubljane, Elektro Celje Energija v lasti Elektra Celje, družba Elektra Primorske E3 ter družba Elektra Maribor Energija Plus.