Stanislav Valant ne skriva pripravljenosti odprodaje deleža v Istrabenzu. Glede na to, da je delnica Istrabenza trenutno vredna nekaj manj kot 8 evrov, je cena za nakup njegovih delnic velika neznanka. NFD Holding je lani ustvaril 25,40 milijona evrov izgube, kar je približno polovico manj kot leto prej. Posredni krivec za težave NFD Holdinga in družb okoli NFD naj bi bila družba Maksima Holding, ki je aprila 2008 z družbami okoli NFD sklenila pogodbo o izvajanju finančnega inženiringa. Na podlagi te pogodbe bi Maksima Holding od omenjenih družb odkupila 1,267.153 delnic družbe Istrabenz za slabih 130 milijonov evrov. V času med predpogodbo in sklenitvijo glavne pogodbe se je vrednost delnic Istrabenza močno znižala, Maksima Holding pa je kasneje od pogodbe odstopila. NHD Holding je v letu 2009 prodal za 42 milijonov evrov naložb, kupil pa za 11 milijonov evrov naložb. Največja je bila prodaja delnic Save v vrednosti 36 milijonov evrov.

Za današnjo skupščino družbe Žito, d.d., je Društvo MDS letos prvič organizirano zbiralo pooblastila malih delničarjev, saj ima družba kar 11.300 malih delničarjev, ki imajo v lasti skupaj 30% delež ŽITA, kar nikakor ni zanemarljivo. V relativno kratkem času je Društvu MDS uspelo zbrati pooblastila za zastopanje 49.685 delnic, oz. 14,05 % celotnega osnovnega kapitala družbe. Društvo MDS bo skladno z 296. členom ZGD-1C tudi predlagalo prednostno glasovanje, da se namesto 3,05 EUR, za dividende nameni 12,00 EUR na delnico. Mali delničarji si tudi prizadevamo, da bi imeli vsaj enega svojega predstavnika v Nadzornem svetu. Za to mesto smo predlagali Ljubišo Stanojević-a. Ali bodo odločitev podprla Skupina KD z 24,16 %, KAD z 15,10 % in SOD z 12,37 %, pa bomo videli na skupščini danes.

Bivša uprava Intereurope, ki so jo sestavljali Andrej Lovšin, Zvezdan Markežič in Ondina Jonke, na včerajšnji skupščini družbe ni dobila razrešnice za delo v letu 2009. Po mnenju predsednika nadzornega sveta Bruna Koreliča je nepodelitev razrešnice bivši upravi razumljiva, glede na to, da je bila proti vsem trem vložena tudi odškodninska tožba. Da je bivša uprava prekoračila pooblastila in kršila svoje obveznosti, je po njegovem evidentno tudi iz tožbe zoper bivši upravi, ki jo vodi odvetniška pisarna Kozinc. Na skupščini je bil med drugim sprejet sklep, ki sedanjo upravo pooblašča za izdajo novih delnic za vložke. Z dokapitalizacijo, ki bi jo uprava izvedla v prihodnjih petih letih, bi se osnovni kapital družbe povečal do polovice obstoječega osnovnega kapitala oziroma za dobrih 16 milijonov evrov.

V koprskem holdingu Istrabenz bodo kot poročajo nekateri mediji, v kratkem sporočili, da so Droga Kolinsko prodali hrvaški družbi Atlantic Grupa. Uradno molčijo, sejo nadzornega sveta pa so imeli že v ponedeljek. Če bodo banke upnice soglašale, bo verjetno rešen tudi Istrabenz. Istrabenz bo moral s prejeto kupnino poravnati dolgove bankam upnicam. V postopku prisilne poravnave se je zavezal letos poravnati 100 milijonov evrov dolgov od 450 milijonov evrov priznanih terjatev. Sicer pa je Droga Kolinska lani ustvarila 326 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 17 odstotkov manj kot predlanskim. Upad prodaje je delno posledica odprodaje nekaterih blagovnih znamk. Dobiček iz poslovanja se je lani zmanjšal za 12 odstotkov in dosegel 23,3 milijona evrov. Skupina ima okoli 190 milijonov evrov kapitala ob 430 milijonih evrov celotnega premoženja skupine.

Mariborsko sodišče, ki je zahtevo o uvedbi izredne revizije za obdobje od uveljavitve Zakona o pravnih naslednicah PIDOV in do 31.12.2009, prejelo že 1. februarja 2010, nerazumljivo dolgo odloča. Zato je Društvo MDS poslalo tudi urgenco na pristojno sodišče v MB za prednostno reševanje te vloge. Prav izsledki morebitnih revizij naj bi bili pravna podlaga za odškodninske tožbe, ki so po našem mnenju več kot upravičene, saj je družba tako rekoč na robu stečaja. Samo upamo lahko, da bo sodišče razsodilo še pred pričetkom sodnih počitnic....

Insolventna družba CENTER NALOŽBE je v postopku prisilne poravnave. V njo so jo kot trdimo mali delničarji pahnili Boško Šrot in njegove družbe, kar je na rob propada pripeljalo kar 38.000 vlagateljev. In prav mali delničarji bodo v zadnjem letu in pol deležni že 4 poskusa sklepanja o povečanju osnovnega kapitala družbe, ki naj bi družbo rešilo pred stečajem (a glede na objavljene pogojnike investitorjev, je to malo verjetno in zopet gre za kupovanje časa). Družba naj bi se seznanila tudi z revidiranim letnim poročilom družbe za poslovno leto 2009. Tokratna skupščina bo 23. julija 2010 ob 10 uri v Ljubljani.

Delničarji NLB so se na skupščini seznanili s poslovanjem v letu 2009. Končno pa je država kot največji delničar, le izrazila razočaranje nad lanskim poslovanjem, ki po njenem ne more biti zgolj posledica krize. Pooblaščenec države, ki ima v NLB 33,10-odstotni lastniški delež, na skupščini Bojan Pečenko je namreč poudaril, da je slabo poslovanje NLB v letu 2009 tudi posledica neustreznega vodenja in nadzora. Od uprave NLB pod vodstvom Boža Jašoviča je zato terjal pojasnila o slabih naložbah, slabitvah in odpisih ter ukrepih in morebitno odškodninsko odgovornostjo za slabo poslovanje!

Ker so po zasegu deležev Pivovarni Laško in Istrabenzu med novimi pomembnimi lastniki Mercatorja zdaj banke, je morda povsem smiselno če hočejo tudi stolčke v nadzornem svetu. Po predlogu NLB in NKMB naj bi mesti zasedla prvak NKBM Matjaž Kovačič in Miro Medvešek, direktor družbe Svetovanje M, do predlani pa pooblaščenec uprave NLB. Toda povsem upravičeno se sprašujemo, ali bo Matjažu Kovačiču po tem, ko si je zastavil cilj ustvarjanja 34 MIO čistega dobička NKBM v letošnjem letu in napovedi uspešnega prodora na srbski trg še ostal čas za kakovostno nadziranje Mercatorja? Mali delničarji NKBM menimo, da bi se moral Kovačič bolj osredotočiti na skupino NKBM, saj nismo več pripravljeni razumeti "kriznih razmer", ki naj bi botrovale znatno manjšemu dobičku, kot ga je napovedal lansko leto.

Nadzorni svet Adria Bank Dunaj, ki mu predseduje Matjaž Kovačič, prvi mož NKBM, je na seji v aprilu zamenjal predsednika uprave banke, ki je pomembna članica skupine Nove KBM. Nova KBM je 50,54-odstotna lastnica postala aprila 2007, drugi solastnici sta NLB (28,64 odstotka) in Beogradska banka AD (21 odstotka). Do včeraj je upravi predsedoval Jurij Detiček, član uprave je dr. Anton M. Burghardt, je zapisano na spletnih straneh Adria Bank. Kot so povedali v Novi KBM, se bo Jurij Detiček jutri upokojil (s 1. julijem 2010), vodenje Adria Bank pa je prevzel "Gregor Kaiser, ki je do sedaj opravljal funkcijo člana uprave". Do aprila je bil zaposlen v NLB kot direktor področja mednarodnega poslovanja in poslovne koordinacije NLB Skupine.

Na današnji skupščini NLB se bodo delničarji seznanili z lanskim poslovanjem banke, ki je imela 23,6 milijona evrov izgube. Ker dobička ni, uprava in nadzorni svet predlagata, da delničarji ostanejo brez dividende, izgubo pa bo banka pokrila z rezervami iz dobička, ustvarjenimi prejšnja leta. Delničarji se bodo seznanili z letnim poročilom o poslovanju v letu 2009 in revizorskimi poročili, glede dokapitalizacije banke pa uprava čaka na odločitev vlade. Sicer pa bodo delničarji odločali še o pooblastilu upravi banke, da lahko osnovni kapital poveča za največ 37 milijonov evrov z izdajo novih navadnih in prednostnih delnic. Te bo mogoče vplačati z denarjem ali s stvarnimi vložki, kar pa velja samo za državo. če pride do vplačila s stvarnimi vložki (terjatvami) države zaradi unovčenih poroštev za lani izdane obveznice NLB, lahko uprava izključi prednostno pravico drugih delničarjev.