Družba Krka iz Novega mesta je ob koncu lanskega leta imela nekaj manj kot 169 milijonov evrov bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi ga 47,1 milijona evrov namenili za izplačilo dividend, 60,9 milijona naj bi ga dali za rezerve, enak znesek pa naj bi prenesli v naslednje leto. Če bodo na skupščini družbe 7. julija soglašali s takšnim predlogom, bodo delničarji prejeli 1,4 evra (bruto) dividende na delnico, kar je 27 odstotkov več kot lani. Po stari strategiji razvoja družbe delež dividend praviloma ni presegal četrtine čistega dobička, ustvarjenega v predhodnem letu, po novi strategiji pa bo družba namenjala za dividende do ene tretjine dobička.

Ker uprava Pivovarne Laško še vedno ni dobila dokončnega odgovora bank, ali ji bo reprogramirala več kot 250 milijonov posojil, na včerajšnji seji ni bila sprejeta odločitev o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja. Nadzorniki se bodo do konca meseca ponovno sestali, ko bodo dokončno oblikovali predloge sklepov za letošnjo skupščino, ki naj bi bila konec maja oziroma v začetku junija. Še vedno namreč ni jasno tudi, ali bodo delničarji na njej odločali o nujno potrebni dokapitalizaciji ali ne, predvideno pa je odločanje o statusnem preoblikovanju Skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncern.

Potem ko je Cinkarna Celje minulo leto končala z rekordnim dobičkom, sta uprava in nadzorni svet predlagala, naj se delničarjem v obliki dividend razdeli 2,7 milijona evrov oziroma 3,3 evra bruto na delnico, preostalo pa naj gre v druge rezerve iz dobička. Levji delež dividend, več kot pol milijona evrov, si obetajo v Zvonu Ena Holdingu, ki kljub petkovemu zasegu delnic s strani Nove KBM ostaja največji, 21-odstotni lastnik Cinkarne Celje. Slaba tretjina je v lasti paradržavnih skladov Kad in Sod, okoli 11,4 odstotka družbe pa ima tudi investicijska družba NFD 1. Družba ima sicer slabih 1700 delničarjev. Sicer pa je bilo leto 2010 za Cinkarno Celje eno najuspešnejših do zdaj, promet so povečali za skoraj petino.

Ni preprosto iskati rešitve za dokapitalizacijo, "v to smo vložili vso razpoložljivo moč, na žalost pa do tega trenutka še nismo uspeli dokončno najti strateškega partnerja, čeprav so v teku intenzivni pogovori," je novi, sanacijski tako rekoč, mariborski nadškof in metropolit Marjan Turnšek odpisal na odprto pismo društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši.Interes in iskreni namen nadškofije,piše nadškof, je, da se čimprej najde pozitivna rešitev, "žal pa v tem trenutku ni vse odvisno od nas". Vsako enostransko dejanje upnikov lahko za seboj potegne plaz, ki ga je težko ustaviti, se Turnšek odziva na očitne poskuse bank, vsaj NKBM, da z nasedle ladje mariborskih cerkvenih financ (ki so jo dolgo radodarno kreditirale) rešijo, kolikor je mogoče svojih terjatev. Celotno pismo Turnška objavljamo v današnji rubriki "Mediji o nas".

Nova KBM je danes na portalu Ljubljanske ter Varšavske borze vrednostnih papirjev in na svoji spletni strani objavila prospekt za javno ponudbo delnic. S tem se je pričel vpis dokapitalizacijskih delnic, ki se bo zaključil 18. aprila. Banka namerava izdati na ta način zbrati do 132,4 milijona evrov neto. V ponudbi je določen cenovni razpon od 8,00 do 10,50 evra za eno delnico ter maksimalna cena v višini 10,50 evra. Obstoječi delničarji in manjši investitorji v Sloveniji bodo svoje ponudbe v obdobju od 4. aprila 2011 do dneva oblikovanja končne cene, ki bo predvidoma 14. aprila, oddali po maksimalni ceni, po tem obdobju pa le po končni ponudbeni ceni. Delnice, ki so predmet javne ponudbe, so dostopne obstoječim delničarjem, ki lahko uveljavljajo prednostno pravico in vpišejo odstotek delnic, ki ne presega njihovega že obstoječega deleža v delniškem kapitalu banke, malim vlagateljem ter institucionalnim investitorjem v Sloveniji in na Poljskem. Sicer pa ima NKBM ...

Zavarovalnica Triglav, večinska lastnica Triglava Naložb, zahteva sklic skupščine Triglava Naložb. Na njej bodo predlagali iztis malih delničarjev te družbe, ponujajo jim 1,58 evra odškodnine za delnico. Triglav Naložbe je imel 5,8 milijona evrov čiste izgube. Sredstva so se zaradi dokapitalizacije s stvarnimi vložki povečala in družbi je uspelo pet milijonov evrov kratkoročnega dolga spremeniti v dolgoročnega.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj Kapitalski družbi, Slovenski odškodninski družbi, Skupini Triglav, Pozavarovalnici Sava, Skupini NKBM in Aerodromu Ljubljana vzela glasovalne pravice za njihov 29-odstotni delež v Petrolu. Po Abanki Vipi je tako država ostala brez glasovalnih pravic tudi v nacionalnem trgovcu z naftnimi derivati Petrolu. Poleg Abanke in Petrola ATVP zaradi suma kršitve zakona o prevzemih vodi postopek proti državnim družbam tudi v Krki, Telekomu, Savi, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana...

Delničarji Merkur zavarovalnice bodo na skupščini dne 20. aprila odločali o izplačilu 1,25 milijona evrov dividend, medtem ko naj bi 7,2 milijona evrov bilančnega dobička ostalo nerazporejenih. Uprava Merkur zavarovalnice bo na skupščini iskala tudi soglasje za 2,2-milijonsko dokapitalizacijo, ki naj bi jo izvedli iz lastnih sredstev družbe.

Zaradi bankrota številnih podjetij in finančnih holdingov obstaja bojazen da bodo slovenska podjetja v kratkem tarča številnih špekulantov. Zato so vse bolj glasne govorice, da bi se pričela snovati ustanovitev posebnega sklada, ki bi upravljal podjetja in preprečil njihovo razprodajo. Ključno vprašanje je, kdo bi bil ustanovitelj takšnega sklada, saj banke kot ekonomske lastnice marsikaterega slovenskega podjetja zaradi konflikta interesov ne želijo biti lastnice sklada, so ga pa pripravljene financirati. Zato pobudo ustanovitve takšnega sklada prevzemajo gospodarstveniki, ki bi poskušali k zagotovitvi kapitala privabiti domače in tuje zainteresirane vlagatelje. Za vzpostavitev družbe, ki bi upravljala lastniške deleže podjetij, katerih lastniki so se znašli v insolvenčnih postopkih, se je že leta 2009, ko so banke Infondu Holdingu zasegle delnice Mercatorja in Pivovarne Laško, zavzela državna Kapitalska družba (KAD). Banke bi s prenosom deležev na tako imenov...

Minulo leto je bilo glede poslovanja NKBM eno izmed najslabših doslej, v za dnjem lanskem četrtletju pa je Sku pina NKBM poslovala celo z de vetimi milijoni evrov čiste izgube. Izguba Credy banke, ki je trenutno v fazi prestrukturiranja, je bila pri čakovana, medtem ko razlogi za slabe rezultate KBM Projekta za zdaj še niso znani. Pred dvema letoma so se sicer s poslovanjem KBM Projekta ukvarjali tudi nadzorniki NKBM in zunanji revizorji, vendar nepravilnosti tedaj niso ugotovili. KBM Projekt se je pred leti znašel tudi v središču pozornosti hrvaških medijev, saj naj bi se s prenosom ne premičnin na novoustanovljene družbe izogibal plačilu davkov. Slabi rezultati so v veliki meri posledica oslabitev in rezervacij, ki so bile pri 83 milijonih evrov za desetino višje kot leto prej in več kot polovico nad načrti uprave. Krivca za takšen poslovni izid bo težko najti, zagotovo pa najbrž ne bo krivda na domačih tleh... Izgovor za rezultat bo najverjetneje spet posledica sv...