Prosimo, posodobite svoj brskalnik, trenutni vam ne zagotovalja popolne predstavitve strani oz. je le-ta predstavljena z napakami.
  • Uporabniško ime:
  • Geslo:
  • ali Prekliči
 NOVICE
Odstopil član uprave Pivovarne Laško: Robert Šega
Torek, 15.03.2011
Robert Šega pa ostaja predsednik nadzornega sveta Mercatorja, z odstopom s funkcije člana uprave Pivovarne Laško pa očitno želi presekati razpravljanje o morebitnem konfliktu interesov pri odločanju o prihodnjem lastništvu Mercatorja. Ozadje odstopa Šege je osvetlil Dušan Zorko. "Njegov odstop je posledica subjektivnih in objektivnih razlogov. Subjektivne težko ocenjujem. Robert Šega je začutil nerazumevanje bank upnic, ki so hkrati tudi lastnice, pri reševanju skupine Pivovarne Laško." Pri razpisu za prodajo delnic Mercatorja sta po Zorkovih besedah korektno sodelovala. "Po moji oceni ne moremo govoriti o konfliktu interesov zaradi njegove funkcije v nadzornem svetu Mercatorja. Največji lastnik Mercatorja, kar skupina Pivovarna Laško je, ima pravico in dolžnost imeti svojega predstavnika v nadzornem svetu Mercatorja," je za Dnevnik še izjavil Zorko.
Zakonsko izbrisana milijarda dolgov!
Ponedeljek, 14.03.2011
Za stečaji in prisilnimi poravnavami gradbincev (SCT, Vegrad, Gradis Celje, CPM...), finančnih holdingov (Zvon Ena, Zvon Dva, Poteza Naložbe, Center Naložbe...) in drugih velikih družb (Merkur, Alpos, T2...), ki so se začeli od januarja lani, bo ostala najmanj milijardo evrov globoka luknja. Ker finančne sanacije nekaterih od njih slonijo na razmeroma trhlih temeljih, pa lahko odpisi dosežejo celo poldrugo milijardo evrov. Še najbolj bodo po bilancah bank, dobaviteljev ter obrtnikov udarile sanacije Merkurja, SCT, Alposa, T2 in predvsem cerkvenih Zvonov, saj si bodo te družbe prizadevale pri upnikih doseči soglasje za odpis kar pol milijarde evrov obveznosti. Domače banke bi lahko le s prisilnimi poravnavami, v katerih so nasedle z več kot pol milijarde evrov nezavarovanih terjatev, izgubile najmanj 200 milijonov evrov, skoraj polovica tega zneska pa odpade na državno NLB. Če bo največja banka na trgu v sanacijah SCT, Merkurja in Alposa ob nekaj manj kot 20 milijonov ev...
Kdo je kriv za tajkunska posojila?
Četrtek, 10.03.2011
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je odgovornost za slabo zavarovana tajkunska posojila pripisal upravam in nadzornim svetom, predvsem državnih bank. Država je po njegovem mnenju v nadzorne svete postavljala ljudi, ki o bankah ne vedo nič. Glavna težava bančnega sistema, ki spodbuja razprave okoli preteklih napak bank in okoli novih dokapitalizacij, pa je kreditni krč. Za spodbujanje kreditiranja je namreč finančno ministrstvo spisalo zakon, ki predvideva posebni davek za banke. Davčno osnovo bo predstavljala bilančna vsota bank, brez upoštevanja zunajbilančnega poslovanja. Davčna stopnja je postavljena pri 0,1 odstotka, olajšava pa bo lahko znašala 0,2 odstotka od posojil, danih podjetjem in samostojnim podjetnikom. Po izračunu ministrstva bi davek trenutno plačalo 14 od skupaj 25 bank in hranilnic v skupnem znesku 8,8 milijona evrov. Če bi te banke in hranilnice, ki imajo 70 odstotkov bilančne vsote sektorja, povečale kreditiranje ter zmanjšale ali izničile...
Zaostreni pogoji za prisilko
Sreda, 09.03.2011
Podjetje, ki bo želelo v prisilno poravnavo, bo moralo upnikom zagotoviti vsaj polovično poplačilo terjatev v nadaljnjih štirih letih. Tako se glasi zadnji predlog novele stečajnega zakona, ki ga je ministrstvo za pravosodje po ponedeljkovem sestanku z obrtniki poslalo v vladno obravnavo.Kritiki sedanje ureditve vseskozi opozarjajo, da so predvsem mali upniki z nezavarovanimi terjatvami v postopkih prisilne poravnave pogosto izigrani. "Prisilna poravnava je legalizirana kraja," so prepričani predstavniki OZS, ki so sicer zahtevali ukinitev instituta prisilne poravnave, a to za ministrstvo ni bilo sprejemljivo. Tudi ministrstvo želi z najnižjim dopustnim odstotkom znižanja terjatev in najdaljšim dopustnim rokom odložitev terjatev zavarovati pravice nezavarovanih upnikov. Po predlagani ureditvi bo lahko dolžnik upnikom ponudil bodisi zmanjšanje njihovih terjatev bodisi odložitev rokov za njihovo plačilo ali pa oboje hkrati. Na ministrstvu namreč menijo, da obstajajo dolž...
Nakup delnic NLB po mnenju mnogih ni pametna odločitev
Torek, 08.03.2011
Nakup delnic NLB po ceni 116 evrov je po mnenju številnih ekonomistov slaba naložba, saj je cena delnice na sivem trgu krepko pod 100 evri za delnico. Pri ceni 116 evrov je tako vrednotenje med dokapitalizacijsko in knjigovodsko vrednostjo približno ena. Glede na minulo poslovanje banke, zaradi katerega NLB sploh potrebuje dokapitalizacijo, niti banka niti njen večinski lastnik - država, nimata kredibilnosti, na podlagi katere bi lahko pričakovala, da bodo mali delničarji sodelovali pri dokapitalizaciji. Še več. Zaupanje se je močno okrnilo, saj odgovorni za slaba posojila v banki, ki imajo imena in priimke, ne odgovarjajo za svoja početja, s katerim so premoženjsko oškodovali vse lastnike, še zlasti slovenske davkoplačevalce, ki bomo spet plačevali za zasebna okoriščanja v imenu nacionalnega interesa.
Pričenja se napovedana dokapitalizacija NLB
Ponedeljek, 07.03.2011
Pričel se je prvi krog dokapitalizacije NLB, obstoječi delničarji banke bodo lahko v prvem krogu v sorazmerju s svojimi lastniškim deleži vplačali novoizdane navadne kosovne delnice. Cena za delnico znaša 116 evrov, dokapitalizacija mora biti najkasneje zaključena do konca marca. V prvem krogu prodaje, ki bo trajal 15 dni, bodo nove delnice Nove Ljubljanske banke (NLB) lahko vplačali in vpisali obstoječi delničarji v višini prednostne pravice v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu banke. V drugem krogu prodaje, ki bo trajal osem dni, pa bodo ostalim vlagateljem na voljo preostale nove delnice, ki ne bodo vpisane in vplačane v prvem krogu. Dokapitalizacija, ki je predvidena v višini 250 milijonov evrov, a nima praga uspešnosti, bo potekala z izdajo največ 2.155.173 novih navadnih kosovnih delnic z glasovalno pravico, emisijska vrednost ene delnice pa bo 116 evrov. To je le malo nad knjigovodsko vrednostjo banke, ki je bila ob koncu lanskega leta pri 114 evri...
Odredba sodišča za Šrota
Ponedeljek, 07.03.2011
Kot piše Dnevnik, je Okrožno sodišče v Ljubljani 25. februarja na predlog tožilstva vložilo zahtevek za vknjižbo prepovedi oziroma obremenitve za pet parcel v Jagočah pri Laškem, katerih lastnica je Anica Aužner Šrot, soproga nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota. Kot je razvidno iz dostopnih evidenc, gre za hišo z bivalno površino 360 kvadratnih metrov ter 9265 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč. Sklep o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi še ni pravnomočen, saj se lahko zakonca Šrot nanj pritožita. Skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu je že v fazi predkazenskega postopka sodišču poslala predlog za zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki pa ga je celjsko sodišče pred letom dni zavrnilo.
V Krki lani 171 milijonov dobička
Petek, 04.03.2011
Skupina Krka je lani ustvarila 171 milijonov evrov čistega dobička, kar je le tri milijone evrov manj kot leta 2009. Čisti prihodki Skupine Krka so se lani zvišali na 1,01 milijarde evrov, kar je šest odstotkov več, kot so znašali leto prej, in skoraj enkrat več kot leta 2005. Najvišjo, in sicer 17-odstotno rast prodaje je Skupina Krka dosegla v vzhodni Evropi, medtem ko so se jim prihodki v srednji Evropi zvišali za desetino, v Sloveniji in zahodni Evropi pa celo nekoliko upadli.Konec lanskega decembra je Skupini Krka uspelo preseči tudi mejo milijarde evrov kapitala, ki se je v letu dni zvišal za skoraj 130 milijonov evrov, na 1,05 milijarde evrov. Otežene gospodarske razmere so se na poslovanju Skupine Krka odrazile predvsem skozi visoko rast poslovnih terjatev, ki so se povzpele za kar petino, na več kot 400 milijonov evrov. Na drugi strani so se sicer zvišale tudi poslovne obveznosti, ki pa so kljub temu znašale le 91 milijonov evrov.
Pivovarna Laško lani s šestmilijonsko izgubo
Sreda, 02.03.2011
Pivovarna Laško je lani že tretjič zapored poslovala z izgubo. Po 45-milijonski izgubi v letu 2009 je lani Pivovarna Laško ustvarila še dodatnih 6,3 milijona evrov čiste izgube, ki je v veliki meri posledica visokih odhodkov za plačilo obresti ter slabitev naložb. Samo za plačilo obresti je namreč Pivovarna Laško lani namenila 8,7 milijona evrov, medtem ko so slabitve naložb v Delo, Thermano in Jadransko pivovaro dosegle skoraj deset milijonov evrov.V Pivovarni Laško pa so se lani soočali tudi s padcem pri osnovni dejavnosti. V Sloveniji se jim je količinska prodaja znižala za desetino, medtem ko so v tujini, ki sicer predstavlja le manjši del prodaje, zabeležili 17-odstotno rast. Zaradi padca količinske prodaje so se lani prihodki Laškega znižali za nekaj več kot osem milijonov evrov, na 91,3 milijona evrov. Ker so se stroški znižali po polovico nižji stopnji kot prihodki, se je dobiček iz poslovanja lani znižal za tretjino, na 11,2 milijona evrov, kar je na...
Delničarjem Dinosa dodatna odpravnina
Sobota, 26.02.2011
Mali delničarji družbe Dinos, ki so bili po sklepu skupščine iz junija 2008 iztisnjeni iz družbe, bodo po sklepu sodišča prejeli dodatnih 173,58 evra odpravnine na delnico, s čimer bo skupna odpravnina znašala 353,58 evra na delnico, so danes sporočili iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD). VZMD je v četrtek prejel sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, da je primerna denarna odpravnina za delnice izključenih manjšinskih delničarjev Dinosa 353,58 evra na delnico, kar je 173,58 evra dodatne odpravnine za delnico oziroma dodatnih skupno 993.745,50 evra, so sporočili iz združenja, ki je v tem primeru zastopalo 77 od 152 nekdanjih malih delničarjev Dinosa.
Vse pravice pridržane © Zavod za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev, Loška ulica 13, 2000 Maribor
tel.: +386 41 328 730 fax: 02 / 234 16 69 | piškotki